NEVARNOSTI VARILNEGA DIMA IN PREVENTIVA
Dim pri varjenju nastaja, ko se osnovni in dodajni material topita med varilnim procesom. Izparine, ki se tvorijo ob topljenju kovine in dodatkov ( plašč elektrode, prašek itd.) se ob stiku z atmosfero ohladijo, kondenzirajo in se s pomočjo atmosferskega kisika spremenijo v drobne delce kovinskega oksida oziroma prah. Velikost delcev varilnega dima na izvoru lahko niha od 0,01 pa do preko 0,1 µm. Ko delci dosežejo varilčevo dihalno cono se pride do kopičenja ( aglomeracije ) , ki proizvaja dimne delce velikosti 1-2 µm. Velikost delcev je pomembna ker določa globino v katero prodirajo v respiratorni sistem. Delci večji od 5 µm se vsedajo v zgornjem delu respiratornega trakta, delci v velikosti 0,1 – 5 µm, katere vsebuje tudi varilni dim, pa prodirajo v notranjost pljuč in se tam nalagajo.
Spodnja tabela prikazuje velikost delcev različnih prahov
V Sloveniji po približnih podatkih vari 15.000 delavcev, torej lahko govorimo o 15.000 visoko ogroženih osebah saj akutne in kronične poklicne okvare na plučih varilca sodijo v sklop ”varilskih pljuč” (Welders Lung).
Tem problemom pa se v veliki meri lahko izognemo s številnimi varnostnimi ukrepi. Eden najpomembnejših ukrepov je dobra splošna in lokalna ventilacija. Predvsem lokalna ventilacija – odsesovanje na izvoru – se je pokazala kot najbolj učinkovit način za zmanjšanje nevarnosti.